Čustva pogosto (za)čutimo v telesu, zato si lahko razlagamo, da takšne somatosenzorične povratne informacije sprožajo zavestna čustvena doživetja. V vsakdanjem življenju čustva močno povezujemo s telesnimi občutki in občutji (v smislu kvalitativnih izkušenj, ki spremljajo čustva). Obstajata dve široki vrsti teorij čustev glede na telesne občutke in občutja. Prve teorije telesne občutke razumejo kot sestav čustev, v tem primeru so čustva zgolj nekakšna percepcija tega, kar se dogaja v naših telesih kot posledica nekaterih zunanjih dražljajev. Na drugi strani tega spektra pa so kognitivne teorije čustev (znotraj širšega nabora vrednostnih teorij), ki razumejo čustva na podlagi naših ocenjevanj ali vrednostnih sodb (in so zato po svoji naravi kognitivne), in takšne teorije dodeljujejo telesnim občutkom in občutjem zgolj sekundarne vloge – je nekaj, kar bolj ali manj po naključju spremlja čustva, vendar ni sestavni del čustev (saj lahko eno čustvo pri različnih ljudeh vodi do različnih reakcij, dve različni čustvi pa imata lahko enako telesno-izkustveno občutje). Te teorije bi seveda lahko raziskovali na več načinov z več različnih gledišč, vendar se bomo v projektu osredotočili predvsem na teorije in vidike le-teh, ki lahko opolnomočijo, razjasnijo in poglobijo razumevanje čustev in čustvovanja za moralnost oz. kultiviranje čustev. Iz tega gledišča so kognitivne teorije čustev prevladujoče. V raziskavi se bomo osredotočili predvsem na neo-stoiško kognitivno teorijo čustev, katero zagovarja ugledna filozofinja Martha C. Nussbaum. Filozofinja pa poleg pomembnega doprinosa k raziskovanju vlog čustev, pomembno prispevala tudi k moralni in družbeni filozofiji na splošno.
Raziskava bo vključevala analizo obstoječih teorij čustev z vidika vloge telesnih občutkov in občutij. Izhodišče bo kognitivna teorija čustev. Glavni cilj projekta je namreč odgovor na vprašanje, kako razumeti telesne občutke in občutja (nekognitivne elemente) kot dele razširjene kognitivne teorije čustev. Kognitivna teorija čustev je del širše vrste teorij čustev, ki so teorije čustvenega procesa. Kognitivna teorija čustev zagovarja pogled, da je zgodnji del procesa čustva takšen, da vključuje upravljanje, usmerjanje in analiziranje prejete informacije iz dražljaja oz. okoliščin in da gre za kognitivni oz. spoznavni proces. Z drugimi besedami, določeno čustvo se pojavi na podlagi posameznikove ocene danega dražljaja, ki je rezultat primerjave skladnosti ali neskladnosti danega dražljaja s posameznikovimi cilji in željami. Ta interpretacija procesa ustvarjanja čustev nam omogoča, da prepoznamo in analiziramo dejavnike, ki določajo oblikovanje čustev, jih usmerjamo in vplivamo na njihovo izražanje. Ena glavnih zagovornic kognitivne teorije čustev je, že omenjena, Martha C. Nussbaum. Njena teorija trdi, trdi, da nekognitivni elementi niso nujni elementi čustev, da je bistveni del čustvenega procesa vrednotenje. Trdi, da je temeljna značilnost kognitivnih teorij čustev, da je sestavni del vseh čustev kognicija oz. spoznanje. Spoznanje je v tem pogledu najpogosteje opredeljeno kot vrednostna sodba. Čustva so kognitivna glede na to, da so sorodna znanju. Omogočajo nam (pravilno) dojemanje in vrednotenje sveta okoli nas. Toda Nussbaumova izrecno zanika, da imajo telesni občutki in občutja pomembno vlogo pri naši identifikaciji, razumevanju ali obvladovanju čustev. To je presenetljivo, tudi v luči naše vsakodnevne misli o čustvih, ki so tako močno povezani z omenjenimi pojavi.
Ideja projekta je prikazati, da lahko s posebno pozornostjo naši utelešeni izkušnji, prepoznamo določene kognitivne vrednosti, ki nam omogočajo boljše prepoznavanje, razumevanje in tudi končno negovanje in gojenje naših čustev. Eden izmed raziskovalnih sklopov projekta se bo zato osredotočil na vzpostavitev sinteze med kognitivno teorijo čustev kot vrednostnih sodb in nesporno vlogo telesnih občutkov in občutij pri prepoznavanju in razumevanju naših čustev. Temeljna raziskovalna vprašanja bodo, če lahko telesnim občutkom in občutjem dodelimo kognitivno vrednost ali vlogo in kako se ta vloga povezuje in prepleta z bolj klasičnim pojmom vrednostne sodbe. Osrednja raziskovalna teza je, da je takšno kognitivno vlogo mogoče oblikovati, še posebej, če smo pozorni na telesne občutke in občutja, medtem ko doživljamo čustveno izkušnjo ali poskušamo razrešiti čustveni konflikt. Za ta vidik bo projekt uporabil geštalt pristop (v teologiji je pogostejši izraz integrativna (krščanska) geštalt pedagogika.) Geštalt pedagogika je osredotočena na pedagoške vidike v najširšem smislu, kjer so v ospredju razvojni vidiki posameznika. Temelji na predpostavki, da je učenje vseživljenjski, celostni in ustvarjalni proces, ki vključuje celotno osebo, ki se odziva na okolje, zlasti na odnos, in tako vzpostavlja meje njene osebnosti, zato jo je težko omejiti samo do posameznih vidikov.Terapija z geštaltom je torej eksistencialni in fenomenološki pristop, ki poudarja načela zavedanja, osredotočenega na sedanjost in takojšnjo izkušnjo, vključno z mislimi, občutki in telesnimi občutki.
Ključne besede:
kognitivna teorija čustev, spoznanje, teorije čustev, občutja, telesni občutki, čustvovanje, čustva, teologija čustev, strah, ljubezen, vrednostne sodbe, geštalt, umetnost življenja, moralnost.
Trajanje projekta: 1.8.2020 – 31.7.2023
Povezava do SICRIS strani projekta.
